Dvoje src, ena ljubezen
Ko sta se srečala prvič, sta začutila. Težko bi opisali z besedami, kaj in kako, vendar je bilo zelo očitno in prepričljivo. Ne bi mogla zanikati, niti preslišati. Čudovita nevidna sila ju je povezovala. Pogledovala sta drug proti drugemu in v zadregi hkrati odmikala pogled. Nista vedela kje, kdaj in kako, vendar sta vedela… Morata se srečati. Slutila sta, da si pripadata. Čutila sta kako se bitje ljubezni, sprejemanja in spoštovanja, rojeva med njima. Odpadale so maske in misli so se utrinjale. Odnesle so jo v svet brez omejitev, v svet brez okov. Dvomi so izginili. On bo moški njenega življenja. Moški, ki bo zadovoljil njene potrebe po čutnosti, ljubezni, pripadnosti. V njegovem objemu bo varna, ljubljena, izpolnjena. V njegovem objemu bo cvetela. Neskončna iskanja bodo končana, prošnje uslišane, hrepenenja potešena. Sijala bo, kot nikdar poprej. Občudovana, ljubljena, srečna. Izkušnja, pripadnosti, enosti in večnosti, bo z njim končno postala realnost.
Čeprav ni verjel, se je tudi on prepustil in odplaval v svet sanj. Odplaval je v prihodnost. V prihodnost z njo. Ob njej, ob kateri bo nemogoče postalo mogoče. Ob njej, ob kateri bo upal, verjel in končno tudi poletel. Čeprav si tega nikoli ni zares priznal, je v tistem trenutku spoznal, da jo potrebuje. Spoznal je, da je večji del svojega življenja iskal ravno njo. Svojo boginjo. Svojo sorodno dušo. Svojo življenjsko sopotnico. Dolga leta osamljenosti in razdvojenosti so zasenčila njegove globoke, srčne, v dušo zapisane želje. Ob pogledu nanjo, pa so znova poletele. In čeprav že dolgo ni več verjel v ljubezen, jo je čutil, ko se je v mislih sprehajal skupaj z njo.
Ko je tako nekje, na pol v sanjah zaslutil, da ga tudi ona ljubi, da misli nanj in da je on njena prva in edina izbira, je dobil moč, ki bi ga lahko ponesla vse do zvezd. Bolečina, ki se ga je oklepala, ga dušila in tiščala ob tla, je hipoma izginila. Dobil je krila. Zlata krila ljubezni. Poletel je. Poletel je k njej. K ženski njegovega življenja. K ženski njegovih sanj, v odnos izpolnjenih pričakovanj. Ob njej bo postal to, kar je globoko v sebi vedno bil. Najveličastnejša vizija njega samega je bila napisana zanjo. Dal ji bo vse. Svoje ime, svoje srce, svoje življenje. Dal bo sebe v zameno za njeno srečo, za njeno nežnost, za njeno ljubezen. Žrtvoval se bo, da bi postal eno z njo. Ničesar več ne bo potreboval. Ničesar več ne bo želel. Srečen bo, izpolnjen in krog bo sklenjen. Končno bo tudi on lahko ljubil. Dobil bo krila in njegovo življenje bo dobilo smisel… Smisel, ki se imenuje ljubezen.
***
