***
PLESALA BOM PO MIZAH
***
Sramežljiva maska se krha.
Razpada se in kos za koščkom
njene črepinje počasi padajo na tla.
***
Začutim divjo naravo v sebi.
Skušam se otresti oklepa, ki objema moje telo.
Počasi , z občutkom
me prevzema prijetna toplota .
***
Oklep se razpada!
***
Skušam nadzorovati, ker ne vem kaj se dogaja?
Kaj me čaka?
Kdo je tu noter?
Kdo si?
***
Pa vendar, tega nočem!
Nočem, da me drži ta oklep v svojem objemu!
Ne zmorem več !
***
Spustim !
Pripravljena sem!
Predajam se, da me pelješ, vodiš…
Dajem ti prostor, moja draga duša.
***
Vse se dogaja zelo hitro…
in zdaj odpadajo še zadnji koščki z mojega telesa.
***
Postajam mehka, pretočna, tekoča…
Milost me objame!
***
Stopim na mizo !
Začutim premikanje tople energije v sebi.
Slišim glas, ki me spodbuja:
»Pleši !«
***
Milina v meni premika moje telo,
začutim hrbtenico in energijo v njej.
Ogenj v bokih me samodejno premakne.
Začutim prostor, širim se v neskončnost.
Objame me radost in prijetna sladkoba,
ki se dviguje po hrbtenici navzgor.
Ogenj toplo šine v glavo.
Pozabim kdo sem bila malo prej in še prej….
***
Objeme me spirala in vrtinči vsak del telesa.
Postaja prijetno in želim še več….
Še več…
***
Plešem,
ljudje poglejte,
plešem na mizi !
***
Briga me, kaj si mislite!
Ha, še misli drugih se umaknejo.
Ostaja samo občudovanje !
***
Svobodna sem !
***
O Bog, kako da tega nisem storila že prej?
***
Plešem, plešem na mizi.
Stopala se intuitivno premikajo do roba mize
in nazaj….
***
Nenadoma celo miza izgine!
***
Moje telo prevzame vrtinec sladkobe !
Postajam radost, postajam divja kreacija neskončnosti.
Postajam milina, postajam sočutje…
***
Zaslišim glas :
»Dobrodošla na zemlji !
Daj, povabi nas plesati po mizah!«
***
GORDANA Kolarič
***
