Modrost odpuščanja

***Modrost odpuščanja***

Ronda iz Ametista

  ***

   Ronda je bila mirna tiha nosoroginja iz dežele Ametist. Njena mati Dolores pa vse kaj drugega. Bila je alkoholik. To pa je za odraščajočega nosoroga težka in z precej neprijetna preizkušnja. Na družabnih dogodkih se je Dolores opotekala in brez konca sramotila malo Rondo. Včasih je izginila in je po več dni ni bilo na spregled, naslednji dan pa se ni spomnila ničesar. Vse posledice njenega nespodobnega vedenja, so pristale na ramenih male Ronde. Kljub sramoti in bremenom, ki jih je zaradi materinega neprimernega vedenja morala prenašati, pa le-te nikoli ni obsojala ali krivila. To pa ni veljalo za Dolores. Bili so dnevi ko je v svoji opitosti in neprištevnosti vpila in brez milosti zmerjala svojo hčerko. Obsojala jo je da je razvajena, šibka in neumna. Seveda nič od tega ni bilo res. To kar je mati dojemala kot šibkost, je bila njena dobronamerna, preprosta, nekonfliktna narava. In tudi neumna ni bila, le ni se ji zdelo vredno razlagati, vsiljevati in zagovarjati svojih stališč in prepričanj.

   Nekega dne so lovci v bližini opazil čredo. Ronda se je ravno pasla sredi grmičevja, ko je zaslišala glasno pokanje. Čreda nosorogov se je razkropila na vse strani. Nekaj jih je obležalo na tleh. Nedaleč v travi je Ronda opazila majhnega dečka, kateremu se je približevala skupina begajočih nosorogov. Paničen krik ženske v ozadju je odjeknil, ko se je Ronda pognala proti dečku. Naložila si ga je za svoj rog in se pognala v dir. Bila je tako prestrašena, da ni vedela niti kam, niti koliko časa je tekla. Ustavila se je šele, ko ni mogla več premikati svojih nog. Zasopla je pogledala dečka. Njune oči so se srečale. Njegov iskriv nasmeh je sporočal, da ji zaupa in da je v divjem begu neizmerno užival. Hipoma je pozabila na svoje boleče, utrujene noge. Odložila ga je na tla. Njegova roka se je dotaknila njene trde, hrapave kože. Nasmehnila se je in njen novi prijatelj tudi. Igrala in zabavala sta se dokler ni sonce pričelo izginjati za obzorjem. Ko se je stemnilo, je deček planil v jok. Ronda je z bližnje palme natresla nekaj kokosovih orehov za malo jokajoče bitje. Gledala ga je, medtem ko je potolažen srkal kokosovo mleko. Na kup je narinila nekaj palmovih listov in jima pripravila ležišče. Stisnila sta se in skupaj zaspala. Grela ga je skozi noč s svojim toplim telesom.

   Ob zori je Rondo prebudil strel iz puške. Ni se premaknila, le nemočno je gledala, kako ji možje s puškami jemljejo njenega novega prijatelja. Zameglilo se ji je pred očmi. Glasovi ljudi so se spremenili v čudno zvočno valovanje. Obšla jo je slabost. Zaprla je oči.

   Sanjala je, da leži v velikanskem zagrajenem vrtu polnem živo zelene, opojne, sočne trave. Začutila je dotik. Bila je topla roka njenega prijatelja. “Zbudi se Ronda, doma sva”. Na stegnu je začutila oteklino, ki je ostala od uspavalne puščice iz lovčeve puške. Niso bile sanje. Res je ležala v velikem zelenem vrtu s svojim najboljšim prijateljem ob strani. “Pridi Miki”, se je oglasila dečkova mati, “in pripelji Rondo, kosilo je na mizi”.

   Pogledala je in videla dva odrasla človeka, kako pripravljata mizo na vrtu. Nasmehnila sta se, ko sta videla da ju Ronda opazuje. “Niso sanje”, je ponovila v mislih, “resnično je” … “Moj lasten vrt, najboljši prijatelj in čisto prava, ljubeča družina”.


Modrost ponižnosti


   Ronda iz Ametista predstavlja duh odpuščanja, modrost ponižnosti in neodzivnosti na jezo oz. bolečino, ki jo na nas prelagajo drugi. Visoka ozaveščenost je potrebna, da krivic in obsodb ne jemljemo osebno in ne vračamo z enakim.

   Zgled Ronde oz. njen pristop k življenju je lahko motivacija in inspiracija za vse nas. Ronda predstavlja čisto srce, ki ne kljubuje življenju. Ker ni obsojala vedenja svoje matere, tudi ni prevzela njenih vedenjskih vzorcev. Ni ji vračala bolečine in udarcev, ni kuhala zamer. Kljub nesrečnemu otroštvu in krivici, ki se ji je godila v njenih najbolj občutljivih letih, je Ronda ohranila čisto dušo, odprto srce in sanje o srečni in ljubeči družini, kakršne sama nikoli ni imela.

   Naše najgloblje želje običajno razkrivajo česa smo bili v preteklosti prikrajšani. Veliko povedo o naši družinski dediščini oz. njenih vzorcih.

   Ametist je barva višje zavesti. Je neverjetno čista zdravilna energija. Transformira tisto česar se dotakne v naravno ljubeče stanje. Zamislite kakšno življenje bi imeli če bi dovolili da postane vaša stalna spremljevalka.

  

    Zgodba o nosoroginji Rondi, je zgodba o odpuščanju. Če se vas je dotaknila je mogoče čas da se vprašate komu morate odpustiti? Koga morate spustiti iz svojih polj, da bi se osvobodili in razbremenili. Vprašajmo se zakaj do sedaj še nisem bil pripravljen odpustiti?

   Če se življenje ne odvija po vaših željah, gre mogoče za zamero do sebe. Naštejmo katere stvari oz. lastnosti obsojamo pri sebi.

***

Vaja Modrost odpuščanja

***

   Vam navada obsojanja drugih preprečuje, da bi se posvetili svojim ciljem? Kaj obsojate? Naredimo vajo. Bodimo oseba ki jo obsojamo. Z njihove perspektive poglejmo sebe. Napišimo kako je imeti opravka z nami? Pišemo iz njihovega zornega kota. Zagovarjamo njihova stališča. Vzemimo si par minut in si odgovorimo na vprašanje, zakaj nas je ta oseba tretirala na tak način? Ste prišli do novega spoznanja? Katerega?

Modrost odpuščanja

Share Button
Spremljajte nas na Facebook-u

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja