OSEBNA IZPOVED – Brezpogojna ljubezen


 OSEBNA IZPOVED – Brezpogojna ljubezen

   Mnogo let nazaj, v cvetu rane mladosti, otroške iskrive, nedolžne in brezskrbne radoživosti, je jesenski veter odpihnil še zadnji list iz jablane, ki je stala za sosedovo hišo. Temni oblaki so se začeli zbirati in v spremstvu pretečega zvoka sunkov vetra, naznanjali konec brezskrbnega otroštva. Zgodilo se je, kot se je že tolikokrat poprej. Čista otroška ljubezen je bila oskrunjena. Zatrla jo je njegova družina. Zatrla jo je njegova mati in njena mati in kdo ve koliko mater poprej. Zatrli so jo ljudje, ki jih je ljubil, spoštoval in se po njih zgledoval. Poteptali so njegovo dostojanstvo, spoštovanje, ljubezen. Poteptali so jo, ker so se je bali. Bali so se resnice. Otrok pa je iskreno bitje. Ne pozna laži, ne pozna strahu, ne pozna dvoličnosti. Predstavljal jim je ogledalo.  Razbili so ga, kajti ni jim bilo všeč kar so videli v njem. Niso zmogli sprejeti resnice. Hoteli so sladke laži. Da bi bil ljubljen in sprejet v tem ključnem, negotovem življenjskem  obdobju, si je moral nadeti masko. Masko, ki je bila všeč njegovim staršem in starim staršem.  Še danes verjame, da se pod njo skriva nevredno, umazano, prekleto bitje, ki bo v ljudeh sprožilo odpor in gnus in ga pahnilo v izgnanstvo. Sveta iskrenost z imenom Resnica, je bila zatrta in malo božansko bitje se  je počlovečilo. Bil je obsojen in v dušo zaznamovan. Ustvaril je Ego. Ustvaril je iluzijo v kateri bo vreden, spoštovan in ljubljen. Svet, kjer vse bo kot iz sanj. In bilo je, vse dokler je iluzija delovala. Vse dokler je prepričala njega in njegove bližnje. V njej je bil vreden, spoštovan in cenjen. Bil je sprejet.  Nato se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Razblinil se mehurček je iz sanj in preteča resnica je prikukala na plan. Beg pred potlačenimi občutki se je končal. Na vrsti je bilo soočenje. Soočenje s ponižanjem, razvrednotenjem,  nesprejetostjo, sodbo in obsodbo. Dolgo je bežal, hkrati pa iskal žensko ki jo bo ljubil, kot je tiste rane mladosti ljubil svojo mater. Žensko, ki ga bo razvrednotila, ponižala in zavrgla. Žensko, ki mu bo prinesla izkušnjo, pred katero se je skrival celo svoje življenje.

*** 

   Danes je odrasel in kot toliko odraslih, je izgubil svojo božansko naravo. Kot toliko odraslih je izgubil vero vase, vero  v druge in vero v ljubezen. A Bog ne obrne hrbta nobeni duši. Poslal mu je pravo ljubezen. Ljubezen, ki bo vedno verjela vanj. Ljubezen, ki ne bo od njega zahtevala ničesar. Poslal mu je Brezpogojno ljubezen.

***


Share Button
Spremljajte nas na Facebook-u

One thought on “OSEBNA IZPOVED – Brezpogojna ljubezen

  1. … res je, Bog ne obrne hrbta nobeni Duši. Ljubiti “samo” nekoga, je egoistično, ko pa ljubiš brezpogojno (čeprav bi sam zamenjal besedo z “ljubiti z vsako celico svojega telesa”), vse in vsakogar, takrat veš, da imaš danost, ki jo premore vse premalo ljudi.
    Meni osebno pomeni brezpogojno ljubiti to, da lahko ljubljena oseba dela praktično vse. Torej nas lahko namensko prizadene, maltretira, zlorablja, ponižuje, … To mi nekako ne gre skupaj, saj je Ljubezen vedno bila “samo” Ljubezen. Brez kakršnih koli oznak, dodatkov … takrat, ko jo okarakteriziramo, pa je vse to kar naenkrat povsem odveč.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja