Sorodna duša
Njena lepota je poplesovala v njegovih mislih, spreletaval ga je močan val občutkov. Ni zmogel odmakniti pogleda od nje. Njegova dlan je, kot da bi imela svojo lastno voljo, obrisala solzo, ki je tekla po njenem licu. To zgodbo je poznal že dodobra, a pogled nanjo je bil močnejši. Vedel je katere besede bodo prišle iz njenih ust. Rekla bo: “Kako si mi mogel to storiti?” In on bo odvrnil … Sorodna duša
A namesto te, dobro poznane drame je zaslišal besede, ki so presekale njegov dobro utečen tok misli: “Ljubim te!” Poskušal jih je preglasiti s starim scenarijem, a bilo je prepozno. Slišal je njen glas in začutil je, kako hrepeni, da bi ga slišal znova. Pred njim je stala odločna ženska, katere milina in lepota sta zapolnili sobo. Da bi ubežal moči njene ljubezni, je kot zdresiran filmski igralec hitel nadaljevati scenarij: “Utesnjuješ me! Svoboden sem in svoboden želim ostati!” A besede niso prišle iz njegovih ust. Začutil je nemoč. Počutil se je stisnjenega v kot. “Kaj se dogaja?” Poskušal se je zbrati. Znova je odprl usta, a zopet brez glasu. Vse kar bi moral reči je, da je prezahtevna, da preveč pričakuje, da ji ni dorasel in bitka bi bila končana. Sorodna duša
Pogledala ga je z nasmehom, s katerim bi prebudila še tako hladno in otopelo srce. 
Začutil je, da ga pozna do obisti. Počutil se je razgaljenega, nemočnega in premaganega. Hotel je oditi, a je le nemo strmel vanjo. Ni se več upiral. Stopil je k njej in zakopal svoj obraz v njene sijoče, voljne lase. Vonjal je čistost njene ljubezni. Vonjal je opojnost njenega telesa. Vedel je da mu pripada in vedel je da je ne želi izgubiti. Privil jo je k sebi in ji šepnil: “Tudi jaz te ljubim” Želel je ostati in ostal je. Našel je svobodo, po kateri je hrepenel. Našel je svobodo v ljubezni. Sorodna duša.
