***
Vitez
***
Drhtim.
Tu pred tabo in tvojim obličjem.
Nekoč sem stal pred premočnim nasprotnikom.
Vedel sem, da je smrt neizogibna.
Zbežal sem.
Danes stojim pred teboj.
Srce razbija pod sijočim oklepom.
Visoko dvignem svoj ščit,
da me tvoja svetloba ne bi ranila.
***
Čudno…
Nekoč sem se bal smrti,
danes se bojim življenja.
***
Za oklepom, sijočim, veličastnim,
občudovanja vrednim, spoštovanim,
se skriva ranjeno srce.
Zatrto je.
Zlorabljeno.
Brez ljubezni, brez volje in brez kril.
***
Skriva se pred lučjo tvoje živosti, igrivosti in svetosti.
Znotraj oklepa je vse kaj drugega kot blišč in slava.
Občutek nevrednosti, obsojajoči glasovi,
krivda, tema, strah in bolečina.
***
V roki utrujeni meč zadrhti.
Težak in skrhan iz rok mi spolzi.
Predolgo je branil nečistost, laži.
***
Njegov zvok razkrije moj poraz,
mojo šibkost, izgubljenost, nepomembnost.
Zavem se svoje majhnosti.
Zavem se svoje grešnosti.
***
Mogočen vitez je razkrit.
Sključena, pomilovanja vredna pojava stopi iz oklepa.
Brez moči, brez volje, brez ščita, blišča in sijaja.
“Povejte mi prosim, kje pot je tu do raja!”
***
“Kdo si?”
Kdo sem?
To sem vendar jaz!
Jaz, pred katerim bežim že ves ta čas.
Pridi da te objamem moj dragi, nesrečni, preganjani jaz.
***
Robert Šuntajs
***
Bravo za viteza, ki mu je uspelo stopiti izza svojega ščita v svetlečo resničnost.
Pošiljam en VELIK objem temu novorojenemu junaku !
Olga
Draga Olga.
Hvala ti!
Poznam te in vem kdo si.
Prijateljica za vse večne dni!
Lučka ki sije tudi v čisto trdi temi.
Duša ki čuti ljubezen tudi takrat,
ko drugi mislijo da je le bolezen.
Dobrodošla na naši spletni strani.
Dobrodošla v naših srcih… srcih dobrih ljudi!
Naj ti sonce sije še mnogo srečnih, zdravih dni.
Hvala ker si!