***
Čista bela svetloba sveti v ozadju naših življenj.
Razsvetljuje naša srca.
Razdaja se za tiste, ki življenje gradijo
izven okvirov svojih prepričanj, verovanj.
***
Razdaja se za vse ljudi.
Razdaja se za takšne kot si ti.
Posrka vase ključ preteklosti.
Obeta radost, čistost, mir in spravo,
brez sence, dvomov,
novo ti postavo.
***
Ko se dotikaš drugega sveta,
ko svet oblik, te več ne prepozna.
V senci svoji nepremično ždiš,
je videti, da komaj še živiš.
Kot da prišel bi iz drugega planeta,
kot da vsak vetrič s teboj lahko pometa.
***
Sprašuješ se zakaj še vedno vztrajaš?
Zakaj še vedno v iste vode se prodajaš?
Zakaj, če ni več tvojega glasu?
Zakaj, če ni ne smisla ne miru?
A to kar si, še vedno se oklepa,
planeta, ki ne daje ti zaleta.
***
Ko bolečina nase te priklepa,
prekriva zvezdo, ki le zate je pripeta.
In misel bežna, tu sedi in čaka,
da te odpelje skozi »zlata« vrata.
A te ne gane, nimaš časa zame.
Sediš v obupu, ližeš svoje rane.
***
A ko obliznil zadnjo boš grenkobo,
spustil ujeto ptico na svobodo.
Vdihnil zrak, ki ni s tega sveta.
Razširil krila bela angelska.
Takrat spoznal boš.
Nisi bitje iz mesa.
***
***
***
