Zavedanje

Zavedanje

Pozdravljeni!

   Vabimo vas, da se nam pridružite na zanimivem potovanju. Potovanju v preteklost. Potovanju v “čas”, ko čas še ni obstajal, ko še ni bilo prostora, niti žive in nežive narave. V čas, ko ni bilo ničesar, razen brezobličnega, brezčasnega in brezmejnega zavedanja. Zavedanja iz čiste bele svetlobe. Bilo je kot v raju. A kljub vsej tej lepoti in nebeški belini, je bilo zavedanje popolnoma samo. Nikogar ni imelo, s komer bi se lahko pogovarjalo, družilo, primerjalo. Imelo pa je brezmejno moč ustvarjanja. Da bi zavedanje postalo vidno, je ustvarilo svoje nasprotje. Ustvarilo je temo, postalo vidno, a še vedno osamljeno. Nihče ga ni opazi, kajti nikogar ni bilo razen njega samega. Odločilo se je, da ustvari kopijo samega sebe. Kloniralo se je, razdelilo na dva enaka dela, na način, kot se bodo kasneje delile celice, ki bodo tvorile to, kar bo za fizična čutila videti kot materija. Zdaj se je lahko opazovalo. Bilo je navdušeno nad dvojino, nad svojo kopijo, očarano nad svojo čistostjo in lepoto. Prvič je namreč lahko opazovalo samo sebe. Da bi se lahko primerjalo je začelo spreminjati barvo, obliko, gostoto. Uživalo je v igri in ustvarjalnosti. Kloniralo, zgoščevalo in oblikovalo se je še naprej. Nastajale so galaksije, ozvezdja, planeti, sateliti … Posejalo je celotno vesolje. Pri vsakem svojem klonu pa je obdržalo čistost, svetost, avtonomijo in izvorno kodo samega sebe. Vsaka naslednja stvaritev se je zavedala svoje prave, izvorne, nepogojene narave; čiste zavesti. Ena izmed njih z imenom Gaja, je dobila nalogo, da ustvari planet v Rimski cesti, na tretji orbiti od zvezde z imenom Sonce. Tam naj bi bili idealni pogoji za razcvet novih oblik življenja. Ustvarjala je brez prestanka. Zgoščevala in oblikovala svojo energijo in tako ustvarjala elemente, ki bi kasneje lahko podpirali življenje na tem planetu, ki je mnogo kasneje dobil ime Zemlja, njegovi elementi pa so se in se še vedno imenujejo, voda, zemlja, ogenj in zrak. 

   Gaja je ustvarjala naprej. Bila je ena najustvarjalnejših zavestnih energij in kmalu se je pojavilo prvo enocelično bitje. Potomec in hkrati najmanjši klon izvornega zavedanja. Klon čiste zavesti. Tudi to bitje se je, po zgledu svojega stvarnika, delilo, razmnoževalo in oblikovalo. Pojavile so se prve rastline, ki so se preko svojih korenin hranile z elementi tega prečudovitega planeta. Nekatere rastline so za prehranjevanje razvile svoj lastni prehranjevalni sistem in se tako ločile od matere zemlje, ki jih je sedaj namesto s svojimi elementi, hranila svojimi plodovi. Te rastline, ki so bile kasneje poimenovane živali, niso bile več neposredno povezane z elementi iz katerih so nastale, pač pa so se lahko prosto premikale po vodi, zemeljski površini ali zraku. Poleg svojega sistema za premikanje po prostoru, so razvile tudi svoj lastni razmnoževalni sistem. Niso se več rojevale iz elementov, pač pa iz svojih lastnih rodil, še vedno pa so se zavedale svoje povezanosti z materjo Zemljo in z zavestjo, ki jih je ustvarila, jih podpirala, vodila in usmerjala.

   Zavedanje je v svoji radoživi in igrivi naravi želelo izkušati vedno več. Več vidikov bivanja, več vidikov samega sebe. Želelo je izkušnjo ločenega, samostojnega, neodvisnega subjekta. Hotelo je pozabiti svojo pravo, neomejeno, brezčasno in brezoblično naravo. Da bi lahko izkušalo omejitve v svoji neomejenosti, smrt v svoji nesmrtnosti in čas v svoji brezčasnosti, je pričelo pri bitjih, ki so že imela svoj mobilni, prehranjevalni in razmnoževalni sistem, razvijati organ, ki bi kasneje omogočal tovrstne izkušnje. Ta organ naj bi s pomočjo peterice fizičnih čutil, zbiral in shranjeval podatke iz okolice. Imel naj bi možnost operiranja in procesiranja le teh. Zaradi sposobnosti pomnjenja podatkov, se je pojavil koncept časa. Spomin je ustvaril iluzijo preteklosti, sposobnost operiranja s shranjenimi podatki pa iluzijo prihodnosti. Zavedanje je vso svojo pozornost usmerilo v ta organ, ki je odlično služil svojemu namenu. Bil je vrhunec njegove ustvarjalnosti. Samo še pogled v ogledalo na vodni gladini je bil potreben in nova, povsem samostojna, ločena identiteta je bila rojena. Identiteta fizičnega bitja iz mesa in kosti. Igra razdvojenosti se je lahko pričela. Zavedanje svoje prave, izvorne, neomejene narave so sedaj nadomestili podatki, ki so se preko fizičnih čutil shranjevali v novo nastali organ. Izkušnja začetka in konca, rojstva in smrti je sedaj bila mogoča. Izkušnja ločenosti, omejenosti in razdvojenosti prav tako. Možnosti za izkušanje raznoterih vidikov bivanja, so z razvojem tega organa postale praktično neomejene.

   Danes se na milijarde delčkov zavesti, tako imenovanih duš, sprehaja po planetu, misleč, da so bitja iz mesa in kosti. Njihova resnica je zapis v njihovih možganih. Zapis, ki se je skozi generacije zbiral, shranjeval in prenašal na novo rojena fizična telesa. Zavest je zadovoljna. Igra je prepričljiva in nadvse zanimiva. Kljub temu pa ne more nadomestiti čistosti, enosti in brezpogojne ljubezni, ki se skriva v nas samih in je naša prava, resnična narava. Danes nas skozi te besede pozdravlja in nas opominja da smo več. Mnogo več. Več kot si lahko zamislimo, več kot lahko skozi naša fizična čutila izkusimo in dojamemo.

   Dobrodošli v novem zavedanju!

***

HowToBe.si

***

 

Share Button
Spremljajte nas na Facebook-u

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja