Zaznamovan

Zaznamovan

   Kot sem uspel razbrati iz napisanega, nam spletna stran obljublja svobodo s pomočjo resnice kot orodjem za ozaveščanje, sprejemanje in preseganje. Zdi se mi dokaj smiselno. Zato bo tudi moja resnica, kot nekakšen spomenik moji preteklosti, obležala na tej spletni strani. Moja Zgodba je edinstvena. Tako kot vsaka druga. Tudi jaz sem edinstven, tako kot vsak predstavnik tega planeta. Predvidevam, da je vsak zase zelo pomemben in zelo poseben in da je prav njegova zgodba nekaj zelo posebnega. Posebno tragična, posebno uspešna, posebno lepa, posebno posebna. Takšna je tudi moja. Ne bom se spuščal v podrobnosti, sicer bi lahko nastala knjiga. Naj tisti, zelo konkretni podatki ostanejo zakriti v esenci teh nekaj besed. Zaznamovan
   Star sem skoraj 40 let in še vedno živim pod isto streho s svojo materjo. Starša sta se ločila, preden sem utegnil dojeti kaj je to družina. Očeta se niti ne spominjam. Živel sem z mamo pri njenih starših. Babica je bila verski fanatik in je dodobra zaznamovala naša, moja pota. Zanjo greh je bilo vse, kar ponujal je svet. Tudi biti človek, biti moški je bil greh. Grešen od glave pa do pet. Greh je bilo čutiti, plehko in sramotno je bilo ljubiti. Mati je bila zelo občutljiva; nedorasla bolečini in občutkom, ki so tleli v njej. Resnica je lahko zelo boleča, v njenem primeru pa je bila nesprejemljiva. Izražal sem jo. Bil sem le ogledalo. Krivila in obsojala me je zanjo. Ni sprejela moje avtentičnosti, pristnosti, otroške resnicoljubnosti. Ljubše so ji bile sladke laži. Popolnoma zatrta avtentičnost s strani osebe, ki sem jo imel kot otrok najrajši na svetu, osebe ki me je nosila pod srcem, je terjala svoj davek. Zaznamovan
   Danes opažam, kako se je to odražalo v komunikaciji z okolico. Namesto pristnega, iskrenega in spontanega odnosa, je bila glavna skrb, da ne bi koga razočaral, užalil, razjezil ali pa bil zatrt, ponižan, nesprejet in posledično izločen iz odnosa oz. družbe. Občutek krivde oz. občutek da sem slab, je opravil svoje. Nisem se počutil vrednega gledati v oči in prepričanje da ne bom sprejet, me je odvrnilo od poizkusov pri vzpostavljanju odnosa z okolico. Taktiziranje namesto avtentičnosti. Laž namesto resnice. Strah namesto ljubezni. Zaznamovan
   Razdvojen med tem kar sem čutil in onim kar je sprejemljivo in dovoljeno je ustvarjalo zmedo in negotovost predvsem v mojih najstniških letih. Občutek manjvrednosti, grešnosti v kombinaciji s projekcijo ženske osebnosti moje družinske dediščine v predstavnice ženskega spola, je bil običajno glasnejši od srca. Alkohol je bila “rešitev”, ki je vsaj začasno preglasila občutke nevrednosti in posledične nesprejetosti. Na dolgi rok pa je vse skupaj še drastično poslabšalo. V nasprotju svojih strahov in prepričanj sem gradil nekakšen iluzorni, skorajda sanjski svet, sanjski lik. Šele zdaj vem, da je bil to beg od resnice. Iluzija, ki me je odpeljala še dlje od prave poti. S pomočjo alkohola, kasneje pa tudi v kombinaciji z marihuano, sem si ustvaril precej zavidljivo življenje. Iz distance je bilo videti kot celo, zelo uspešno. Imel sem podporo in spoštovanje prijateljev, deklet, sodelavcev … Vendar je prepad med dejanskimi občutki in sliko, ki sem jo kazal svetu, kmalu postal nepremostljiv. Uspelo mi je prepričati prijatelje, ni pa mi uspelo prepričati sebe. Zlagan in dvoličen sem se začel izogibati okolici, ko tudi alkohol ni več mogel preglasiti občutkov, ki so se preteče prebijali na plano. Zaznamovan
   Preziral sem se. Preziral, pretvarjal in obsojal. Prepričan sem bil, da me bodo prezirali in obsojali tudi drugi. Nisem se počutil vrednega ljubezni, resnici na ljubo, še vedno se ne. Medtem ko sem trepetal od strahu, gledal v tla od sramu, sem si, v dobri veri da iščem rešitev v bistvu gradil trdnjavo okrog sebe. Postal sem samotar, ki niti ne čuti, niti ne ljubi in nikomur ne pusti blizu. Nisem verjel niti vase, niti v druge, kaj šele v ljubezen. In dejansko je niti nisem čutil. Karkoli sem sanjal, po čemerkoli hrepenel, vse je zvodenelo in se izgubilo nekje v samotnem tavanju po poteh tistih, ki ne živijo. Tistih, ki životarijo. Zaznamovan
Če ste morda pričakovali srečen konec, ali nek smiseln zaključek, vas moram razočarati. Zgodba osamljenega čudaka še vedno traja. Tokrat brez iskanja rešitev, brez sanj in želje po tem, da bi se kaj spremenilo. Sprejel sem usodo. Ona ima pač vedno zadnjo besedo. Zaznamovan


 

Share Button
Spremljajte nas na Facebook-u

One thought on “Zaznamovan

  1. Težja kot je življenjska preizkušnja, večje je verjetnost prebujenja. Prebujenje oz. razsvetlenje pa je najvišji stadij, ki ga človeško bitje lahko doseže. S spoštovanjem do tvoje duše in usode ki si jo je izbrala!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja