***
ŽENSKA
***
Danes je priložnost, da ob poplavi vseh mogočih voščil in lepih želja s čutenjem razmislimo …
Morda je danes dan, da se obrnemo vase in razmislimo o tezi, da ženske vrtimo svet.
Pa vendar vse prevečkrat dovolimo mislim in dopuščamo dejanja , da svet vrti nas.
Da svet vrti nas, a le če dovolimo in to dopustimo.
Zato drage dame obrnite tipalke navznoter in se vsaj kdaj vprašajte: Kaj pa jaz čutim?
To je v resnici zares res pomembno.
Ne verjemite na besedo ampak poizkusite čutit svoje srce, potrebujete izkušnjo.
Ne bojte se pogledati v svoje srce tam je svetloba in ljubezen.
Opustite primerjanje, tekmovanje … zamenjajte vse v radovednost, da spoznate sebe kot unikat.
Ne glede na vse kar se dogaja obrnite se vase in potipajte, vprašajte svoje srce.
Morda ga morate najprej najti.
V puhasti posteljici leži, odet v ljubezen, sočutje, mehkobo, hvaležnost, mir, toplino.
Dirigira mehkobo našega dotika dlani, lahkotnost mehkega poljuba, daje toplino in ljubezen objema.
Vse to premore le žensko srce.
Zato potrudite se, da ga začutite.
Naj vam bo vseeno, če vas označijo, da ste solzave ali občutljive kajti brez tega bi svet umrl.
To je naša odgovornost iz ljubezni do sebe. Izberite sebe.
Vsak dan posebej najprej zjutraj izberite sebe.
Zvečer izberite sebe.
Položite eno dlan na trebušček in drugo na srce, začutite svojo bit sebe …
med vdihom in izdihom je vaša prisotnost …
to si ti.
Zato je na nas odgovornost, da poiščemo ta sveti kraj zase
in ga čuvamo najprej zase nato pa vso lepoto podelimo v svet.
Ljubezni je za vse dovolj le spusti jo treba na plan.
Razmislite ali so morda tole spodaj le izgovori za to, da drugim ustrežemo in v iluziji mislimo, da tudi sebi???
Pa saj ne morem nič za to če pa je služba takšna kot je, družina od mene terja svoje, nimam časa, vreme je zoprno, planeti so retrogradni, gužva vedno in povsod, ne morem, ne zmorem kaj češ tako pač je, bo že …. kaj delate, kaj dopuščate da ” vam ” delajo, da so drugi krivi, PMS, …
Koliko časa še vam/nam bo v resnici vse to še ustrezalo?
Lahko, da je tako sedaj in bo še naprej ne vem koliko časa , ni pa treba.
Včasih se počutim res zoprno, nič mi ne paše, vrtim se v krogu brez vsebine,
sitna, zadirčna, jokava, ne vem kaj bi in kaj želim, kaj šele kam potujem,
kje je v resnici moj dom in kje varen objem …
Tudi to sme me ženske takšne in drugačne se vrtimo v ciklusih …
ampak vedno znova imamo možnost izbire.
Z vso vztrajnostjo iztrgati se iz morečih vsebin in občutkov za darilo ljubezni do sebe za svoje srce.
Ni vedno enostavno, no največkrat ne … da pa se.
Ali je morda to krinka pred tem, da se ni treba čutit?
Strah pred čutenjem je zato ker sleherno bitje precej dobro pozna bolečino.
Dopustite si možnost, da se morda tam skriva tudi ljubezen.
Pa saj ne morem nič za to če pa je služba takšna kot je, družina od mene terja svoje, nimam časa, vreme je zoprno, čustveno telo bruha zamere, ljubosumje, bivši me je popolnoma uničil, planeti so retrogradni, gužva vedno in povsod, ne morem, ne zmorem kaj češ tako pač je, bo že …. kaj delate, kaj dopuščate da ” vam ” delajo, da so drugi krivi, starši so me tako učili, …
Bistvo vsega kar želim sporočiti je, da naj vas vodi radovednost do sebe.
Mnogo je izrečenega, napisanega in vse deloma drži ampak samo ve same morate spoznati kaj je vaša resnica in vaša pot. Kaj dopuščate in kaj več ne.
Naj vas te napisane besede peljejo v čutenje sebe …
jaz vidim tako, da je to edini način, da boste lahko vse tisto kar je v voščilih napisano čutile in tudi živele.
P.s. Nisem ne vem kdo že ker se mi ne zdi smiselno kogar koli omenjati ali se primerjati s komer koli. Sem le neko bitje , ki je nekoč tulilo v bolečih krvavečih ranah, zapuščeno pod milim nebom, brez vsake razlage prepuščeno — sebi. Iz radovednosti kaj je tisto kar me je očaralo in razočaralo sem prišla do edine čarobne palčke, ki ji pravim ljubezen. Očaralo me je čutenje, čutenje ljubezni in razočaralo čutenje odsotnosti ljubezni.
Od takrat vem, da imam možnost izbrati.
Tudi ti draga ženska.
***
Neka ženska
***
